Zgodovina Ljutomera

Ljutomer se kot naselje prvič omenja že leta 1249, preraste v trg leta 1265 in končno, leta 1927 dobi mestne pravice. Nekoč ga pestijo kuge, požari, Turki in kruci, vendar je zaradi ugodne lege in mile klime širše okolje poseljeno že v neolitski dobi, v antiki  preko tega območja teče več rimskih prometnic, področje pa v 13.st. poselijo Slovani...

Mestno jedro sestavljajo trije trgi. Vsak od njih ima svoje sakralno znamenje. Stari, Anino kapelo iz leta 1756, danes Glavni trg, kip Brezmadežne Marije, na visokem stebru iz leta 1729, postavljenem na mestu, kjer je pred tem stal sramotilni steber s kletko za grešnike vseh vrst. Na Cerkvenem trgu, danes Miklošičevem trgu pa stoji kapelica sv. Florijana iz leta 1736, ki je tudi del obzidja ljutomerske cerkve. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika iz poznega 17.st. je v prezbiteriju in zvoniku gotska, v triladijski zasnovi pa baročna. Pred cerkvijo stoji doprsni kip znamenitega jezikoslovca Franca Miklošiča.

Poseben pomen za našo Slovenijo je skrit v Parku 1. slovenskega tabora, kjer je 9. avgusta 1868 zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji. Slovenski jezik v šole, urade in bogoslužje, je bila zahteva prvih udeležencev taborov. Mogočni hrasti zasajeni v parku prav v tem času poosebljajo trdoživost in ponos prebivalcev te pokrajine.

1875 smo ustanovili prvo dirkalno društvo na slovenskih tleh predhodnico današnjega kasaškega kluba.

V Ljutomeru je dr. Karol Grossmann leta 1905 posnel prve slovenske filmske zapise (Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu), ki so na ogled v Splošni muzejski zbirki Ljutomer.

Tudi prva samopostrežna trgovina na slovenskih tleh je bila odprta v Ljutomeru že leta 1958.