Pomembne osebnosti

LJUTOMER IN OKOLICA KOT DOM ZNAMENITIH MOŽ

Slovenska umetnost, znanost in politika so zaznamovani z imeni mož, ki jih je skozi čas prispevala ljutomerska gruda. Poleg dr. Franca Miklošiča še pesnika Stanka Vraza, skladatelja Slavka Osterca, pesnika in dramatika Cvetka Golarja, avtorja prvega slovenskega filmskega zapisa Karola Grossmanna, akademskega slikarja  Anteja  Trstenjaka, politik in pravnika, povezanega s taborskim gibanjem na Slovenskem, dr. Radoslava Razlaga, pedagoga in naravoslovca prof. Henrika Schreinerja.

dr. Franc Miklošič

je bil rojen 20.11.1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo pa v Varaždin in nato v Mariboru. Potem je v Gradcu študiral filozofijo in pravo. Doktoriral je iz filozofije in predmet tudi predaval. Mesto knjižničarja v Dvorni biblioteki na Dunaju je sprejel leta 1844. Po smrti Jerneja Kopitarja pa je opravljal tudi cenzorska opravila za slovanske, romunske in novogrške knjige. Leta 1848 se je za eno leto vključil v politično življenje in postal predsednik dunajskega društva Slovenija, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in poslanec v avstrijskem Državnem zboru. Leta 1849 je bil imenovan za prvega profesorja na novoustanovljeni Stolici za slovansko filologijo Univerze na Dunaju. Tri šolska leta je bil dekan Filozofske fakultete na Dunaju, leta 1854 pa rektor univerze na Dunaju. Leta 1864 je za delo in zasluge dobil dedno plemstvo, po odločitvi ljutomerskega trškega sveta je bil tudi častni tržan Ljutomera. Obširno Miklošičevo delo (več kot 180 bibliografskih naslovov člankov, razprav in zaključenih publikacij. Mnoge njegove študije so pionirske, a prav zaradi strokovnega pristopa aktualne še danes. Največje delo, Primerjalno slovnico slovanskih jezikov, je ustvarjal tri desetletja, predstavil pa je glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in skladnjo. Postavil je temelje slovanskemu imenoslovju, dosledno se je posvetil tudi etimologiji. Bil je prevajalec in avtor praktičnih besedil za šolsko rabo, znan je kot leposlovec. Tudi ohranjena obsežna korespondenca govori o njegovem velikem znanstvenem ugledu.

Ante Trstenjak

je bil rojen v Slamnjaku. Bil je slikar in grafik. Težišče njegovega dela je bilo v akvarelu. Akvarelist ima možnost, da pokaže vso vizualno radost barv, da sugerira vlažnost in svežino barve. Slikarjeva dela v olju ne zaostajajo dosti za akvareli, saj jih je večkrat ustvaril po predlogi v akvarelu. Loteval se je skoraj vseh slikarskih tehnik in uporabljal različne tehnične načine. Njegova dela ostajajo edinstvena.

dr. Karol Grossmann

je bil rojen v Drakovcih pri Mali Nedelji. Bil je prvi slovenski ljubiteljski snemalec in je leta 1904 posnel prvi slovenski filmski zapis prav v Ljutomeru, osrčju Prlekije. V muzeju v Ljutomeru je možna tudi videoprojekcija obeh filmov.

Henrik Schreiner

se je rodil leta 1850 v Ljutomeru. Bil je učitelj-praktik, ki se je s številnimi novostmi in ustreznimi strokovnimi pristopi lotil celovite prenove izobraževanja. Zavzel se je za delovno šolo, višje izobraževanje učiteljev in ustreznejše pogoje dela. Napisal je številne članke, razprave in samostojna knjižna dela, strokovno ocenil več kot 50 pedagoških del.

Slavko Osterc

je bil rojen v Veržeju. Bil je slovenski skladatelj in glasbeni pedagog. S svojim močnim vplivom na radikalno modernistično usmerjeno mlajšo generacijo slovenskih skladateljev ima največje zasluge za posodobitev slovenske glasbene ustvarjalnosti. Napisal je tri simfonije, tri opere enodejanke, balet Iluzije, kantato Krst pri Savici ter mnoga druga orkestralna in komorna dela.

Stanko Vraz

je bil rojen v Cerovcu. Bil je Miklošičev sošolec in poleg Prešerna najvidnejši pesnik slovenske romantike. Njegove pesmi so svobodomiselne, bojevite, razpoloženjske in ljubezenske. Pisal je predvsem sonete, romance, epigrame in satiro. Ustvarjal je v knjižnem jeziku z upoštevanjem vzhodnoštajerskega govora. Velja za prvega sistematičnega in znanstvenega zapisovalca ljudske pesmi. Bil je prevajalec, urednik in pripovednik. Ideja in pripadnost ilirskemu gibanju ga je dokončno ločila od Prešernovega kroga.