Ljutomer - mesto tabora, kasaštva, filma, vina in osrčje Prlekije

Ljutomer, osrčje Prlekije, se kot naselje omenja že leta 1249. Trg je postal 1265. leta. Kraj in okolico so pestile kuge, požari in vpadi Turkov in krucov. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je zaživela leta 1868 na I. slovenskem taboru prav tukaj, v Ljutomeru. Leta 1927 je Ljutomer dobil mestne pravice. Knjižnica, muzej, galerija, konjeništvo in razna društva nadaljujejo tradicijo slovenskega narodnega preporoda 19.stoletja.

Mesto se ponaša s štirimi trgi, trije od teh imajo svoja znamenja, in sicer:

  • Stari trg z Anino kapelo iz leta 1756. Na glavni strani kapele je upodobljena sv. Ana, na desni sv. Anton, na levi sv. Florjan, zadnjo stran pa krasita Srce Jezusovo in sv. Trojica,
  • Glavni trg s kipom Brezmadežne Marije na visokem stebru ter kipoma sv. Roka in sv. Boštjana ob vznožju stebra na vsaki strani na podstavkih. Znamenje je dal leta 1729 postaviti takratni župan. Pred tem je na tem mestu stal sramotilni steber s kletko za prestopnike, ki so jih na ta način izpostavili zasmehovanju mimoidočih,
  • Miklošičev trg s kapelo sv. Florjana, ki je del obzidja ljutomerske cerkve, zgrajena l . 1736,
  • Trg Jakoba Babiča je najmanjši trg in obsega samo tri hišne številke.

 

 

Prleki smo prvi

Ljutomer je prizorišče Prvega slovenskega tabora, dom likovnih del Anteja Trstenjaka, katerega stalna zbirka likovnih del se nahaja na Glavnem trgu, in prostor ustvarjanja, kjer je 1905 nastal prvi slovenski filmski zapis Karola Grossmanna, katerega hiša se prav tako nahaja ob Glavnem trgu. Je športno naravnano okolje s športno-rekreacijskim centrom, športno dvorano ter hipodromom, saj so se prav v naših krajih zgodile prve kasaške dirke na slovenskem ozemlju in tako ostaja to še danes aktualen in atraktiven šport.

V Ljutomeru, ob Miklošičevem trgu, je bila leta 1958 odprta prva samopostrežna trgovina na slovenskem. Rojak Janez Puch je v okolici Ljutomera izumljal prebojne novosti v motociklizmu in avtomobilizmu, kateremu je posvečena tudi muzejska zbirka, ki se nahaja na Prešernovi ulici. V teh krajih se je rodil jezikoslovec Franc Miklošič, kateremu v čast sta postavljena dva doprsna kipa, in sicer na Miklošičevem ter Glavnem trgu, po njem pa se imenuje tudi na slovenski ravni razpoznavna gimnazija.

Ljutomer bogatita tudi dva za obiskovalce vseh generacij zanimiva parka, in sicer Park generala Rudolfa Maistra ter Park 1. slovenskega tabora. V slednjem se je pred 150. leti odvijalo množično - narodnopolitično zborovanje »pod milim nebom«, kjer so bile izrečene zahteve po temeljnih narodovih pravicah, uradni rabi slovenskega jezika in Zedinjeni Sloveniji.