Ljutomer - mesto tabora, kasaštva, filma, vina in osrčje Prlekije

Ljutomer, osrčje Prlekije, leži pod gričevnatim Kamenščakom na prehodu Slovenskih goric v Mursko polje.

Je mesto 1. slovenskega tabora, kasačev, filma in vina.

Poleg lepo obnovljenih trgov in ohranjene arhitekture ima mesto še Galerijo Anteja Trstenjaka, enoteko, loncarsko delavnico z dolgoletno tradicijo, enoteko, cerkev sv. Janeza Krstnika, Muzej Ljutomer s tremi stalnimi muzejskimi zbirkami, muzej Ljutomerski kasač, Puchov muzej Ljutomer in dva mestna parka.

Ljutomer je kot naselje omenjeno že leta 1249, trg pa je postal 1265. leta. Kraj in okolico so pestile kuge, požari in vpadi Turkov in krucev. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je zaživela leta 1868 na 1. slovenskem taboru prav  v Ljutomeru. Leta 1927 je Ljutomer dobil mestne pravice. Knjižnica, muzej, galerija, konjeništvo in razna društva nadaljujejo tradicijo slovenskega narodnega preporoda 19.stoletja.

Trije trgi od štirih imajo svoja znamenja:

  • Stari trg Anino kapelo iz leta 1756. Na glavni strani kapele je upodobljena sv. Ana, na desni sv. Anton, na levi sv. Florjan, zadnjo stran pa krasita Srce Jezusovo in sv. Trojica;
  • Glavni trg kip Brezmadežne Marije na visokem stebru ter kipoma sv. Roka in sv. Boštjana ob vznožju stebra na vsaki strani na podstavkih. Znamenje je dal leta 1729 postaviti takratni župan. Pred tem je na tem mestu stal sramotilni steber s kletko za prestopnike, ki so jih na ta način izpostavili zasmehovanju mimoidočih;
  • Miklošičev trg kapelo sv. Florjana, ki je del obzidja ljutomerske cerkve, zgrajena l . 1736;
  • Trg Jakoba Babiča je najmanjši trg in obsega samo tri hišne številke.

 

 

Prleki smo prvi

Ljutomer je prizorišče 1. slovenskega tabora, dom likovnih del Anteja Trstenjaka - stalna zbirka likovnih del se nahaja na Glavnem trgu - in prostor ustvarjanja, na katerem  je leta 1905 nastal prvi slovenski filmski zapis dr. Karola Grossmanna. Njegova hiša se prav tako nahaja ob Glavnem trgu.

V naših krajih so se zgodile tudi prve kasaške dirke na slovenskem ozemlju, zato ostaja Ljutomer še danes zibelka kasaškega športa.

V Ljutomeru, ob Miklošičevem trgu, je bila leta 1958 odprta prva samopostrežna trgovina na Slovenskem.

V Radomerščaku, nedaleč od Ljutomera, se je rodil največji slovenski jezikoslovec dr. Franc Miklošič. Njemu v spomin sta na Glavnem in Miklošičevem trgu postavljena dva doprsna kipa, njegovo ime pa nosi tudi na slovenski ravni razpoznavna gimnazija.

Ljutomer bogatita tudi dva za obiskovalce vseh generacij zanimiva parka, in sicer Park generala Rudolfa Maistra ter Park 1. slovenskega tabora. V slednjem se je pred 150. leti odvijalo množično - narodnopolitično zborovanje »pod milim nebom«, na katerem so bile izrečene zahteve po temeljnih narodovih pravicah, uradni rabi slovenskega jezika in Zedinjeni Sloveniji.